Današnje deževno jutro bom izkoristila za obisk knjižnice. Že od nekdaj sem zelo veliko brala, kar se pozna tudi na mojem izražanju, saj si upam trditi, da so moje komunikacijske spodobnosti, zaradi poznavanja jezika dobre. To je opazila tudi učiteljica slovenskega jezika v srednji šoli, ki je bila vedno navdušena nad mojimi eseji. Z največjim veseljem ter kančkom ponosa je vedno na ves glas poudarila, da je branje mojih spisov prava poezija in balzam za njeno dušo.
Branje, prebiranje takšne in drugačne literature je še dandanes moja strast. Knjižni svet mi omogoča pobeg iz resničnosti, ki pa danes ni vedno prijetna. Lahko bi celo rekla, da mi branje knjig ponuja občutek varnosti in me obenem pomirja, da bo tudi v prihodnje vse dobro. Včasih nam ne preostane drugega, kot da sledimo občutkom in ne pustimo, da bi nas pri tem kaj zavedlo.
Sama vedno najprej posežem po poljudnoznanstveni literaturi, v tem se največkrat najdem, poistovetim s samo vsebino. Poletni čas namenim prebiranju ljubezenskih romanov, ki me popolnoma prevzamejo in tudi sama začnem sanjariti v poletni romanci. Smešno, kako nas knjižni svet hitro poveže z resničnostjo. Poleti se popolnoma prepustim toku sanjarjenja in sproščenemu ozračju, kjer se dobro znajdem. Obisk knjižnice zame pomeni veliko več kot pa obisk nakupovalnega centra ali podobno. Knjižnica je zame dom, ki me vedno sprejme z odprtimi rokami in sem v njem vedno dobrodošla.
…