Zaključila sem delo v studiu in ker je dan daljši in Izola zelo prijetna, sem se odločila, da se dobim še z enim prijateljem. Odšla sva na kavo v kavarno na obali in bila tam dobro uro. Sonce je bilo res močno že in če bi imela kopalke, bi zagotovo šla na plažo, se sončiti raje. Zgodnje pridobivanje barve je nekaj, kar zelo obožujem. Čez zimo vedno postanem bela kot duh in potem potrebujem kar nekaj časa, da dobim zopet nazaj barvo. Pa ne zato, ker jo s težavo dobim, ampak zato, ker jo med zimo toliko izgubim.
Bila sem skoraj cel dan na obali in Izola je sedaj mesto, ki ga res zelo dobro poznam. Moram reči, da bo počasi čas, da začnem raziskovati še kakšno drugo mesto. Pa ne zato, ker mi Izola ne bi bila všeč, ampak zato, da se je ne naveličam. Res se samo še tukaj zadržujem in res bi rada, da mi ne bi tukaj postalo dolgčas. Vseeno ni tako veliko mesto in ne glede ena to, da pridem sem dvakrat na mesec, lahko vseeno to postane prevelika rutina.
Odločila sem se, da bom naslednjič, ko bom šla kam na kavo, raje odšla v Piran ali Portorož. Najbrž bom v Portorožu zelo malo časa, ker je za moj občutek tam vseeno preveč ljudi. Bi pa znal biti Piran bolj zanimiv. Morda lahko prepričam še prijateljico, ki ji Izola sicer ni všeč, da bi šla z mano v Piran. Mislim, da mi je zadnjič razlagala, da je bila zelo navdušena nad njim, ko je bila pred leti tam.
Ko je bila ure šest zvečer sem se končno odpravila domov. Kljub temu da je bila ura že pozna, je bila Izola še vedno zelo sončna in prijetna in prav težko mi je bilo oditi od tam.…