Pri sami selitvi sem bila tako srečna, da bom končno imela veliko prostora, da zložim vsa moja oblačila v omare, kot sem si vedno želela. Pa sem kar hitro prišla do spoznanja, da sem jih napolnila in da enostavno ne vem, kakšne omare bi moral človek kupiti, da bi bile dovolj velike.
Sama imam rada, da mi ni potrebno izmenjavati zimskih in poletnih oblačil, zelo rada imam vse zloženo v eni omari, tako seveda kmalu nastane problem. Moj mož se temu samo smej in me opozarja, da njegovo omaro pustim pri miru. Nekaj časa sem še nekako reševala situacijo in sproti praznila oblačila, na kar sem videla, da enostavno nimam kaj prazniti, ker so mi vsa ta oblačila všeč.
Ker me mož ni mogel več poslušati, da so omare premajhne in da bi potrebovali še več omar, je prišel na dan z idejo, da bi lahko eno sobico, ki je res ne uporabljamo, spremenili v vgradno omaro. Ker res nikoli nisem pomislila na to, mi je bila ideja res dobra, sobica je bila prazna, neuporabna in omare smo potrebovali. Tisti teden je poklical enega lesarja, ki se ukvarja z lesenimi stvarmi in izdelki in ga vprašal za nasvet. Seveda je bilo izvedljivo, oblika sobice je bila idealna in čez mesec dni sem imela svojo vgradno omaro.
Kako lepo je bilo to videti, ko omare niso bile več nabito polne in je ta vgradna omara pobrala vse in še je ostalo nekaj prostora. Končno sem dočakala, da oblačil nisem potrebovala basati v omare, končno sem imela zložene komplete, katere sem samo zjutraj pograbila in se oblekla.
Tudi moj mož je prišel do ene stene v tej omari, tako so tam bile zložene njegove lepe obleke za posebne priložnosti. Nič več nismo nikoli nesli na podstrešje, nismo več ločevali zimskih in poletnih oblačil. Vse je bilo zloženo na istem mestu, skozi vso leto, takšne omare so res praktične, saj so velike, zračne in pregledne. …