Sin je končal šolanje in razmišljal, kako bi bilo, če bi odprl računalniški servis za vse računalnike. Že od malega so ga zanimali računalniki vendar ne kot igrice ampak mu je bilo vedno zanimivo, kako je sestavljen. Svoj računalnik je nenehno nadgrajeval in menjal razne grafične kartice in rame.
S šolo in s praktičnimi izkušnjami je dovolj dobro poznal delovanje strojne in programske opreme, saj si je en računalnik sestavil popolnoma sam. potem pa samo nadgrajeval moči in prostor v spominu računalnika z zamenjavo starih delov za nove. Sedaj je zadnjih nekaj mesecev delal v eni računalniški trgovini, kjer je spoznaval novosti in nadgradnje računalnikov. Svetovala sem mu, da naj poskusi, če se čuti, da ima dovolj znanja, v nasprotnem primeru pa lahko dejavnost tudi zapre. Pomagala sem mu, tako, da sem pogledala kaj vse potrebuje od administracije torej katere dokumente. Doma sem poiskala vse dokumente, s katerimi je odšel na izbrano ustanovo po dovoljenje za odprtje servisa. Naredili smo nekaj reklamnih letakov in jih razdeljevali po parkiriščih in v poštni nabiralnik in na vetrobranska stekla na avtih. Tako se je sin odločil, da bo imel računalniški servis. Namenili smo mu en prostor, ki je bil v velikosti sobe. Vse si je pobelil in prinesel par rožic za na okensko polico. Na vhodna vrata smo izobesili tablo z napisom računalniški servis. Neverjetno je bilo, takoj je prišla prva stranka. Vprašali smo jo, kje je slišala za ta računalniški servis in če ga potrebuje ali samo malo gleda. Povedala je, da ji ga je priporočil sosed v bloku, ki je našel reklamni listek.
Naslednji dan je ta gospa res prišla na servis in prinesla s seboj manjši računalnik prenosnik. Sin se je lotil popravila čisto profesionalno in ugotovil manjšo napako, ki pa jo lahko sam reši. Hitro se je lotil popravila in tako zamenjal še en avtomobil.…