Nekaj časa nazaj sem imela res hude bolečine v zobu. Takšne bolečine še res nikoli nisem imela in ravno zato me je postalo močno strah. Vedela sem, da nekaj res ne mora biti v redu in ravno zato sem se odločila, da bom obiskala zobarja. Kljub temu, da si tega res nisem želela. Zoper je nekaj, česar sem se dolga leta izogibala, ampak tokrat sem res morala iti. Če bi hodila bolj redno, verjetno te bolečine nikoli sploh ne bi prišlo. Zobozdravnik mi je zelo enostavno povedal eno besedo, ki jo seveda še danes ne razumem in ta beseda je endodontija. Praktično gre za zdravljenje zoba, in sicer globoko pri korenini. Res si nisem mislila da je ta bolečina tako resna, da potrebuje nekaj, kot je endodontija. To me je precej prestrašilo in nisem vedela točno kaj pričakovati oziroma v kaj se sploh spuščam.
Zobozdravnik mi je rekel, da načeloma ne bi smelo biti dodatnih bolečin pri tem zdravljenju, ampak da moram biti pripravljena na nek tak postopek, kot je endodontija. Še nikoli v življenju nisem šla čez neko tako zdravljenje in ravno zato je te besede uporabil zobozdravnik. Lepo mi je obrazložil, kaj vse se bo dogajalo in me želel malce pomiriti. Nisem ravno vedela, če so njegove besede pomagale, saj sem imela v glavi samo to, da moram zob zdraviti in da to res ni dober znak. Zelo hitro sem ugotovila, da to niti ni tako slabo. Bolečina ni bila močna in bila sem res zelo vesela, da sem dala to skozi, saj bolečine na koncu sploh več ni bilo. Hvala bogu da sem se spravila k zobozdravniku, ker drugače res ne vem kako daleč bi prišli. Imam občutek, kot da bi mi morali puliti zob, če ne bi šla k zobozdravniku takoj. Res sem vesela da sem to naredila, saj imam še vedno zob in mi ga niso izpulili.…