Že v najstniških letih se pri puncah začne tekmovanje, kajti začnejo rasti prsi. Nekatere, ki so med prvimi so na povečanje prsi ponosne, nekatere pa je sram, kajti še kako hitro pride do kakšnega zafrkavanja. Ko pa punce odrastemo in dobimo nekako stalno velikost naših prsi, pa vemo, kakšno postavo bomo imele skozi življenje in kakšne bodo naše prsi, nekatere bodo zadovoljne, nekatere pa si bodo omislile povečanje prsi in tako spremenile svojo postavo.
Imela sem prijateljico, ki je imela res majhna prsa in ji je bilo glede tega resnično nerodno, najbolj nerodno ji je bilo že pri samem preoblačenju v garderobi, ko smo še hodile v srednjo šolo. Njena samozavest je trpela zaradi majhnih prsi in če je bila katera primerna za povečanje prsi, je to bila ona. Kajti tako malo samozavesti, kot je imela ona zaradi prsi, še nisem videla, enostavno ni dobila niti fanta, ker se je sramovala svojega telesa. Res mi jo je bilo težko gledati. Ker sva šle skupaj tudi na faks, sem videla da se njena samozavest nič ne izboljšuje, le prišla je v tista leta, kjer so jo manjša prsa še bolj motila.
Prišlo je tako daleč, da je bila že na robu z depresijo, ni se več družila, ni se smejala, zapirala se je vase. Takrat pa sem jaz naredila en korak naprej in ji lepo po ovinkih predlagala, da če je razmišljala glede povečanje prsi in s tem, da so doma bogati, bi mogoče to tudi uspelo. Ne boste verjeli, prijateljica se je potožila mami in kmalu je k meni prišla z novico, da pa bo res šla na preventivni pregled za povečanje prsi.
Danes lahko rečem, da ne gledam več iste osebe, povečanje prsi moje prijateljice je iz nje naredilo drugo osebo, lahko samo rečem, da še danes dobim solzne oči, ker vem kakšna je bila prej in kakšna je sedaj, ko si je dala povečanje prsi in je zaživela življenje z polno žlico. Tudi fanta ima!
…