Ko sem prvič opazila majhno znamenje na koži, ki ga prej ni bilo, mu sprva nisem posvečala preveč pozornosti. A iz dneva v dan se je stopnjeval občutek, da nekaj ni v redu. Po nekaj tednih sem o znamenju povedala osebnemu zdravniku, ki me je takoj napotil k specialistu. Pri dermatologu sem imela hiter pregled. Predlagal je, naj v laboratoriju oddajo vzorec znamenja za preiskavo. Preiskave so trajale nekaj dni, nato pa sem prejela rezultate. Nisem mogla verjeti. Na izvidu je pisalo kožni rak. Roke so se mi začele tresti, takoj zatem pa sem prejela klic dermatologa, ki me je pomiril in obrazložil izvid.

Kot kaže, sem imela srečo, da sem znamenje opazila v zgodnji fazi bolezni, kar pomeni, da se kožni rak še ni uspel razviti do škodljive stopnje. Specialist mi je predlagal dve možnosti zdravljenja. In sicer: kirurški poseg za odstranitev kožni rak ali radioterapijo. Ko mi je razložil potek in trajanje obeh postopkov, sem se odločila za operacijo, saj traja manj časa in je manj invazivna za telo. Takoj me je naročil na poseg in po nekaj dneh sem že prišla na vrsto. Operacija je trajala približno dvajset minut; celoten poseg sem lahko opazovala, saj nisem bila v splošni anesteziji, temveč le lokalno omrtvičena. Gledala sem posnetek prek kamere na zaslonu, nameščenem na stropu.

Po končanem posegu sem prejela termin za preventivni pregled, v primeru, da se kožni rak znova pojavi. S to izkušnjo sem se naučila bolje poslušati svoje telo ter začela skrbneje skrbeti zase, za svojo kožo in za zdravje nasploh. Hvaležna sem, da sem ukrepala pravočasno, saj bi bila zgodba sicer lahko povsem drugačna. Na zadnjem pregledu pa ni bilo nič lepšega kot slišati besede: “kožni rak je bil povsem odstranjen.”